Hamadan (Hamadān)
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan. Leta 2006 je imelo 473.149 prebivalcev v 127.812 družinah.
Hamadan je verjetno eno od najstarejših iranskih mest in eno od najstarejših na svetu. Možno je, da so ga okrog leta 1100 pr. n. št. zasedli Asirci. Starogrški zgodovinar Herodot navaja, da je bilo okrog leta 700 pr. n. št. glavno mesto Medijcev.
Hamadan stoji na nadmorski višini 1.850 m na zelenem vznožju 3.574 visokega Alvanda v srednjezahodnem delu Irana. Zaradi svoje zgodovine in naravnega okolja je zlasti poleti priljubljen cilj turistov. Od prestolnice Teheran je oddaljen 360 km.
Glavne mestne znamenitosti so napis Gandž Name kakšnih 5 km južno od mesta ter Avicennov in Baba Tahirjev spomenik. Večino mestnega prebivalstva tvorijo Perzijci. V mestu je tudi znatna azerbajdžanske manjšina.
* Hamadan je zelo staro mesto, ki je bilo verjetno omenjeno že v klinopisnih besedilih približno leta 1100 pr. n. št. v času asirskega kralja Tiglata Pilesarja I., zagotovo pa ga omenja Herodot (i.98), ki pravi, da je medijski kralj Diok v 7. stoletju pr. n. št. zgradil mesto Agbatana ali Ekbatana.
Hamadan so ustanovili Medijci za prestolnico svojega cesarstva. Kasneje je bil ena od več prestolnic Ahemenidske dinastije.
V Svetem pismu je omenjen v Ezrovi knjigi, ki pravi, da so v Ekbatani odkrili svitek z dovoljenjem kralja Dareja, da se v Jeruzalemu zgradi nov tempelj.
V partskem obdobju je bil prestolnica cesarstva Ktezifon ob Tigrisu v Mezopotamiji, Hamadan pa je bil poletna prestolnica in rezidenca partskih vladarjev. Za Parti so Sasanidi v Hamadanu zgradili svoje poletne palače. Po bitki pri Nahavandu je Hamadan prišel pod oblast muslimanskih Arabcev.
V Bujidski monarhiji je mesto utrpelo veliko škode. V 11. stoletju so Seldžuki preselili svojo prestolnico iz Bagdada v Hamadan. Mesto je zatem doživljalo vzpone in padce kot so jih doživljale regionalne sile in bilo med invazijo Timuridov popolnoma uničeno. V safavidskem obdobju se je začelo ponovno razvijati. V 18. stoletju se je vdalo Osmanskim Turkom, po podpisu mirovnega sporazuma med Iranom in Osmanskim cesarstvom pa je ponovno pripadlo Iranu.
Hamadan je stal ob svilni cesti in bil zaradi svojega geografskega položaja in mreže trgovskih poti v zahodni Perziji in Iranu še v zadnjih stoletjih živahno trgovsko središče.
Hamadan je verjetno eno od najstarejših iranskih mest in eno od najstarejših na svetu. Možno je, da so ga okrog leta 1100 pr. n. št. zasedli Asirci. Starogrški zgodovinar Herodot navaja, da je bilo okrog leta 700 pr. n. št. glavno mesto Medijcev.
Hamadan stoji na nadmorski višini 1.850 m na zelenem vznožju 3.574 visokega Alvanda v srednjezahodnem delu Irana. Zaradi svoje zgodovine in naravnega okolja je zlasti poleti priljubljen cilj turistov. Od prestolnice Teheran je oddaljen 360 km.
Glavne mestne znamenitosti so napis Gandž Name kakšnih 5 km južno od mesta ter Avicennov in Baba Tahirjev spomenik. Večino mestnega prebivalstva tvorijo Perzijci. V mestu je tudi znatna azerbajdžanske manjšina.
* Hamadan je zelo staro mesto, ki je bilo verjetno omenjeno že v klinopisnih besedilih približno leta 1100 pr. n. št. v času asirskega kralja Tiglata Pilesarja I., zagotovo pa ga omenja Herodot (i.98), ki pravi, da je medijski kralj Diok v 7. stoletju pr. n. št. zgradil mesto Agbatana ali Ekbatana.
Hamadan so ustanovili Medijci za prestolnico svojega cesarstva. Kasneje je bil ena od več prestolnic Ahemenidske dinastije.
V Svetem pismu je omenjen v Ezrovi knjigi, ki pravi, da so v Ekbatani odkrili svitek z dovoljenjem kralja Dareja, da se v Jeruzalemu zgradi nov tempelj.
V partskem obdobju je bil prestolnica cesarstva Ktezifon ob Tigrisu v Mezopotamiji, Hamadan pa je bil poletna prestolnica in rezidenca partskih vladarjev. Za Parti so Sasanidi v Hamadanu zgradili svoje poletne palače. Po bitki pri Nahavandu je Hamadan prišel pod oblast muslimanskih Arabcev.
V Bujidski monarhiji je mesto utrpelo veliko škode. V 11. stoletju so Seldžuki preselili svojo prestolnico iz Bagdada v Hamadan. Mesto je zatem doživljalo vzpone in padce kot so jih doživljale regionalne sile in bilo med invazijo Timuridov popolnoma uničeno. V safavidskem obdobju se je začelo ponovno razvijati. V 18. stoletju se je vdalo Osmanskim Turkom, po podpisu mirovnega sporazuma med Iranom in Osmanskim cesarstvom pa je ponovno pripadlo Iranu.
Hamadan je stal ob svilni cesti in bil zaradi svojega geografskega položaja in mreže trgovskih poti v zahodni Perziji in Iranu še v zadnjih stoletjih živahno trgovsko središče.
Zemljevid - Hamadan (Hamadān)
Zemljevid
Dežela - Iran
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
KU | Kurdščina (Kurdish language) |
FA | Perzijščina (Persian language) |